Ne poskušamo reči, da ves svet zunaj nevaren, ampak včasih boste morali biti previdni, glede hrane ki jo zaužijete. V tem članku bomo pisali o osmih živilih, ki vas lahko ubijejo, če jih pojeste v prevelikih količinah. Vsako od teh osmih sicer okusnih in zdravih živil (govorili bomo predvsem o sadju in zelenjavi) ima naravno prisotne toksine, ki so varni za uživanje (telo je na njihove sestavine predvsem odporno), lahko pa vas tudi ubijejo, odvisno od tega, kako in koliko od tega pojeste. Naredili smo tudi nekaj hitre matematike* , da smo ugotovili, koliko določenega živila lahko pojeste, preden se ta živila spremenijo v… smrtonosna. Zdaj pa, preberite članek in zadovoljite to morbidno radovednost:

* Opomba: Številke nikakor niso naša močna stran, tako da, čeprav smo precej prepričani v algebro, s katero smo prišli do teh količin, oprostite za vse napake pri izračunu!

Češnje, marelice, slive, breskve: CIANID

Ne delajte panike, če ste po nesreči pogoltnili peško od češnje, ki je redko strupena, kadar jo zaužijete celo, toda karkoli naredite, ne jejte zlomljenih pešk. Peška je sicer zelo grenkega okusa in na splošno jo nemogoče žvečiti se, a včasih je peška že tako v sadežu že napol zlomljena. Peške nekaterih plodov, kot so češnje, marelice, slive in breskve, vsebujejo cianogene spojine – znanstveni izraz za “stvari, ki jih vaše telo lahko spremeni v cianid”. Torej, koliko češnjevih pešk je smrtonosna količina češnjevih pešk? Po nekaj hitrih pregledov na stricu Googlu smo ugotovili, da je vodikov cianid smrtonosen na približno 1,52 miligrama na kilogram, kar pomeni, da je potrebnih malo več kot 0,1 grama (peška tehta približno en gram) toksina, da se zastrupi 150-kilogramski človek. Ena posamezna češnja na gram semena prinese približno 0,17 gramov smrtonosnega cianida, zato lahko, odvisno od velikosti jedra, zaužije samo eno ali dve sveže zdrobljene peške, kar lahko v nekaterih primerih privede do smrti. Če zaužijete celo, nezlomljeno peško, jo bo telo po vsej verjetnosti izločilo pri naslednjem obisku stranišča. Sedaj pa, prosimo, ne delajte panike, če ste pojedli nekaj celih češnjevih pešk. Verjetno pa bo obisk na stranišču malce bolj neprijeten.

Riž, zlasti riž, ki raste v Teksasu, vsebuje toksin, ki lahko povzroči bolečine, kot so bruhanje bolečine v trebuhu in … no, smrt. Riž namreč vsebuje ARZEN

Riž (zlasti riž, ki se goji v Teksasu) vsebuje arzen, toksin, ki lahko povzroči bruhanje, bolečine v trebuhu in vrtoglavico, ko se zaužije v velikih količinah. Najvišje vrednosti najdemo v rjavem riž, najnižjo vrednost pa v instant rižu. Kljub prisotnosti toksina bi bilo zelo težko zastrupiti se s uživanjem preveč riža v enem dnevu. To ne pomeni, da se ne bo zgodilo nič slabega; dosledna izpostavljenost celo majhnim odmerkom arzena lahko vodi do bolezni srca in raka sečnega mehurja. Po podatkih organizacija za zdravje je v eni porciji riža od 2,6 do 7,2 mikrogramov anorganskega (v primerjavi z organskim, ki ga je vašemu telesu veliko lažje metabolizirati) arzena. Glede na to, da bi potrebovali približno 50 gramov arzena, da bi ubili povprečno 150-kilogramsko odraslo osebo, bi morali pojesti skoraj 7 milijonov obrokov riža – v eni porciji, da bi dosegli smrt z rižem. Če predpostavimo, da je ena porcija približno 1/4 skodelice, je to skoraj 1800 skodelic riža.

Svetlo obarvani stebri rabarbare so odlični v koktajlih in za izdelavo napitkov, toda listi rabarbare pa lahko povzročijo, no…. smrt.

Rabarbara namreč vsebuje oksalno kislino, ki je lahko smrtno nevarna.

Svetlo obarvani stebli rabarbare so odlični za koktajle in za izdelavo sadnih napitkov, toda listi rabarbare vsebujejo oksalno kislino, kemikalijo, ki se uporablja v gospodinjskih belilih in izdelkih proti rji (OJEJ!). Če to ni bilo dovolj, da ste zagnali paniko, ker ste ravno včeraj jedli rabarbaro, lahko uživanje listov povzroči pekoč občutek v ustih in žrelu, slabost, bruhanje, konvulzije in celo smrt. Tudi kuhanje listov ne bo povzročilo, da se bo kislina ločila od listov. Če kljub temu želite poskusiti uživanje listov rabarbare, naj vas odrešimo – niso tako zelo  strupeni. Glede na študijo Hampshire Collegea  morala ženska s 70 kilogrami pojesti okrog 10 kilogramov listov rabarbare, da bi pokazala simptome zastrupitve z oksalno kislino.

Krompir: Solanine

Glede na to, kako jih obdelujemo, lahko krompir proizvaja solanin, naravni pesticid, ki je strupen za ljudi. Spojina je zlasti koncentrirana v krompirju, ki je bil pobran mlad – torej, mladi krompir. Med možne simptome zastrupitve s solaninom spadajo bruhanje, driska in včasih srčni zastoj. Dobra stvar je, da bi morali, če bi se hoteli zastrupiti s solaninom, pojesti ogromno količino zelenega krompirja, tako veliko, da bi verjetno prej umrli zaradi kakšnega drugega vzroka. Študija, ki jo je izvedla Univerza v Novi Mehiki, je pokazala, da bi odrasli, ki tehtajo 100 kilogramov, morali pojesti na desetine kilogramov mladega krompirja, preden bi pokazali simptome, pa še takrat je od človekovega imunskega sistema odvisno, kakšne simptome (ali sploh kakšne) bi pokazala oseba.

Oboje, jabolka in hruške imata semena, ki vsebujejo spojine, ki se pri zaužitju lahko spremenijo v smrtonosni cianid.

Jabolka in hruške: še več cianida

Oboje, jabolka in hruške vsebujejo semena, ki vsebujejo spojine, ki se pri zaužitju torej lahko spremenijo v smrtonosni cianid. Na srečo za uživalce jabolk, bi morali resnično zdrobiti vsa ta semena, preden bi lahko spojine, ki tvorijo cianid, začele učinkovati. Semena jabolk vsebujejo približno 700 miligramov vodikovega cianida na kilogram, kar pomeni, da potrebujete približno 100 gramov semen jabolk (pa še to zdrobljenih), preden zastrupite vašega 150-kilogramskega soseda. Vendar to pomeni sama semena, brez jabolk (ne razumemo, kako boste sosedu pojasnili, da mora pojesti ta semena) . Če predpostavimo, da eno jabolčno seme tehta približno pol grama, to pomeni, da bo sosed moral zaužiti več kot 200 zdrobljenih jabolčnih pešk. Tipično jabolko s supermarketa vsebuje okoli osem semen, tako da če bi soseda resnično želeli zastrupiti s cianidom, bi moral ta v eni porciji pojesti vsaj, tako kot smo že prej napisali, 200 semen, ali pa 25 jabolk, ki bi vsebovala počena semena.